V tem letu sem srečal veliko število ljudi, ki so mi pripovedovali, da si želijo drugačnega življenja. Toda vsakič, ko so dobili priložnost, da bi naredili spremembo so jo gladko zavrnili. Znanstveni krogi so 21. stoletje razglasili za stoletje odtujenosti (alienacije), ko se bo osamljen posameznik najbrž bolj kot kadarkoli prej zatekal v domišljijski svet. Zato tudi ne preseneča, da so moji sogovorniki našli številne izvirne izgovore, da ne izstopijo iz svoje zaporske celice. Da bi si lažje vse skupaj predstavljali vzemimo za primer pacienta, ki čaka na presaditev srca.
Zdravnik: »Spoštovani! Obveščamo vas, da smo našli donatorja za vaše srce.«
Pacient: »Ali ste resni, saj jaz sem šele 143 na čakalni listi?«
Zdravnik: »Popolnoma resni gospod!«
Pacient: »Toooo, ale-ale-ale-ale..!!!«
Zdravnik: »Vaša krvna slika je slaba. Hitro je treba ukrepati.«
Pacient: »Samo recite kdaj in že pridem.«
Zdravnik: »Operacijo bomo izpeljali v soboto.«
Pacient: »V soboto?! Ne vem, če mi bo zneslo, ker takrat imam neodložljive opravke. Žena si želi v gledališče, tašča morda pride na obisk, pa še sneg je napovedan. Malo premislim, pa vam sporočim.«
In res, če samo malo pomislite se vam bo pred očmi razkrilo neskončno število omejitev, ki kar vpijejo, da opustite vse za vas koristne dejavnosti in ne naredite ničesar. Kot reklamni panoji na ulici Fremont v Las Vegasu vas bodo v trenutku zaslepili naslovi: pomanjkanje časa, neodložljive obveznosti, ljubezni nesposobnih starši, nerazumevajoča in omejena okolica, družbena kriza, skorumpirana država, teorije zarote, usoda, idr. Pa nas zares lahko karkoli od tega ustavi? Nas fizično drži zvezane in nam preprečuje, da naredimo nekaj dobrega in koristnega zase? Bodimo pošteni in si priznajmo, seveda ne. Kajti nas v resnici ne omejujejo okoliščine, ampak naš um. Omejujemo sami sebe, ko iščemo izgovore za lastno nedejavnost. Omejujemo sami sebe z odnosom do teh okoliščin, ko se prepričujemo, da so okoliščine razlog za naš strah, nepripravljenost za spremembe, odlašanje duhovnega zorenja in lenobo. V tem grmu tiči zajec. In tudi sam sem potreboval kar nekaj časa, da sem doumel, da je samo od nas odvisno kako se bomo v določenem trenutku postavili in kakšno stališče bomo zavzeli. Vprašanje je torej sledeče, kaj bomo iskali: izgovore ali odgovore?
Jaz sem se odločil iskati odgovore in tako na svoji pustolovščini srečal izjemnega Dejana Zavca, ki je v moji knjigi Od talenta do uspeha spregovoril takole: »Verjamem, da je usodo mogoče spreminjati. Zakaj? Ker se mi zdi, da je bila moja usoda teoretično začrtana popolnoma drugače. Danes sediva midva tukaj in se pogovarjava. V moji teoretični usodi pa sedim pod neko jablano pijan in čakam, da grem kidat v hlev. Tako da mislim, da je usodo prav gotovo mogoče spreminjati.« Zame zadosten dokaz, da noben izgovor ne ustavi posameznika, ki si dovolj močno želi biti svoboden. In cilj svobode je izkusiti svet sestavljen iz ustvarjalnosti, ljubezni, prijateljstva, radosti in zadovoljstva. Za oživitev svobode pa je nujno izstopiti iz področja fantaziranja in iskati odgovore. Dejanske, realne in oprijemljive.
V zadnjih dveh mesecih sem bil blagoslovljen, da sem srečal kar nekaj ljudi, ki poleg vsakdanjih skrbi za preživetje sebe in svojih najdražjih v obstoječi sistemski kletki, brez predaha iščejo odgovore. Spoznal sem Igorja, ki se je vidno utrujen od celodnevnih poslovnih obveznosti udeležil mojega dogodka in ni iskal izgovorov, čeprav je dva dni pred tem dobil otroka. Simono, ki se je na moje predavanje v Kranj pripeljala kar iz Maribora in kot sama pravi prejela ključno informacijo. Vesno, ki je v eni sapi prebrala mojo knjigo in se odločila zapreti dosedanji posel in iti drugačno pot. Natašo, ki sprva ni imela varstva za 6 letno hčerko Lucijo, a je potem našla krasno rešitev – hčerko je pripeljala na predavanje 🙂 In z vsakim novim dnem spoznavam še več takšnih diskretnih herojev, ki sprejemajo odgovornost za svoje življenje. Na videz povsem preprosti in največkrat od okolice prezrti, toda s toliko notranje topline, ki razgreva njihove potenciale in ustvarja čudeže.
Zapomnite si: nekaj pozitivnega se vam bo zgodilo le, če boste glede tega sami kaj naredili. Zato prekinite začaran krog samoopravičevanja, nezadovoljstva, razočaranja in naveličanosti in se odpravite svoji dogodivščini naproti. Imejte v mislih, da so ne glede na trenutne okoliščine vaše možnosti neskončne! Če ne verjamete sebi, verjemite meni!
Kolumna je bila objavljena na portalu ZaMisli.
