Strah ni nič drugega, kot priložnost za prepoznavanje naših slabosti in njihovo pretvarjanje v naše prednosti

Kdo je Nenad Vladić?

Nenad Vladić je oseba, ki vam bo pomagala odkriti vaš talent in vas popeljala na novo, lepšo življenjsko pot, polno priložnosti in pristne ljubezni. Preko individualnih srečanj ali udeležbe delavnic boste z njegovo pomočjo odšli v svojo podzavest in na plano zbezali tisto, kar vas v resnici dela vas. Odkrili boste svoj talent, se opogumili izstopiti iz povprečja in se naučili dosegati vrhunske rezultate. 

Pred vami je naš do sedaj najdaljši intervju, ki pa ponuja številne koristne nasvete, neposredna mnenja ter navdihujoče misli in zatorej ne potrebuje dolgega uvoda. Dovolite Nenadu, da vas preko intervjuja popelje na čisto novo pot vašega pogleda na svet in vas same. 

Vabljeni k branju!

UVOD

Kdo je Nenad Vladić v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Nenad Vladić: Moram priznati, da se v mojem primeru poslovni in prosti čas skozi dan vedno izmenjujeta in dopolnjujeta. Med njima ni strogo začrtane meje, pa vendar primesi globalne miselnosti, v kateri je vse podvrženo delu, tudi ne. Zame je ves čas, čas ustvarjanja.

Če se vozim v kakšen oddaljen kraj, v avtomobilu preko Youtube kanala poslušam kakšno predavanje, intervju ali avdio knjigo. Kjerkoli sem, rad opazujem okolico in odzive ljudi.

Ljudje nosimo v sebi številne pomisli, misli in razmišljanja, a jim vse premalo posvečamo pozornost, ki si jo zaslužijo, kajti vsaka naša misel ima lahko izhodiščni potencial za idejo, razrešitev kakšnega negativnega programa in duhovni napredek.

Zato si jaz, kolikor je pač mogoče, vse zapisujem. Uživam v igri s svojimi otroki in se od njih učim radosti, ki je otrokov glavni motiv za vnovično postavljanje in osvajanje ciljev. Izkušnja radosti ima namreč za otroka veliko večjo vrednost kot mogoča bolečina, ki jo lahko utrpi pri svojem podvigu. In celotna perspektiva novodobnega človeka bi bila povsem drugačna, ko bi se tega zavedal.

DINAMICA

V okviru svojega podjetja Dinamica poskušaš odkriti talent svojih strank in jim pomagaš na poti do izpopolnjenega življenja. Zaupaj nam, kako poteka tvoje delo, ko te nekdo kontaktira, da želi tvojo pomoč?

Nenad Vladić: Moj odnos do vsakega posameznika je neposreden, v enaki meri, kot je neposredna moja knjiga Od talenta do uspeha. Zanjo bralci pravijo, da kaj tako direktnega s področja motivacijske literature še niso brali. Utemeljena dejstva z oprijemljivimi primeri, brez vnašanja elementov nepotrebne megle.

Odkrivanja talenta se s posameznikom lotiva v odvisnosti od tega, v kateri fazi odkrivanja se nahaja oz. kaj je botrovalo njegovi želji za vsesplošno preobrazbo. Vzemimo za primer, da je posameznik na začetku poti, brez jasno izražene želje, kaj si želi.

V procesu odkrivanja talenta posameznika najprej usposobim, da se nauči prisluhniti sebi. To je sploh prvi korak samospoznanja, predpogoj, da se odpravimo na dogodivščino. Cilj je, da se v tej fazi posameznik sooči sam s seboj – s svojimi izgovori, strahovi, napačnimi prepričanji in negativnimi programi, ki so pridobljeni do 7. leta starosti, ko mehanizem za kritično presojo informacij še ni bil zadosti oblikovan.

Potem naučim posameznika čustvovanja in razumevanja osnovne sestavine čustvovanja – ljubezni, s čimer dobi posameznik možnost drugače doživljati sebe in svet okoli sebe. Ker imamo informacijo o ljubezni, kot višji človeški vrednoti, shranjeno v kolektivnem spominu, je ta odgovor za marsikoga popolnoma pričakovan, sočasno pa je ob upoštevanju današnjega časa popolnoma nerazumljiv. Kajti številni jo izgovarjajo, toda nihče je ne razume.

ŠTEVILNI LJUBEZEN IZGOVARJAJO, TODA NIHČE JE NE RAZUME.

Ljubezen se je iz vsakdanjega stvarnega življenja preselila na televizijske zaslone, kino platna in oglasne panoje. Ljubezen je prenehala obstajati kot energija – postala je samo stilski okras. Toda kako pomembna je, govori glasbenik Uroš Perić, ko pravi: »Če bi kdorkoli, ki ga spoštujem, danes potrkal na moja vrata s prošnjo, naj mu posnamem klavirsko skladbo, bi to storil zastonj. Taka miselnost mi je omogočila, da sem od navdušenega poslušalca džeza glasbe v otroštvu napredoval tako daleč, da imam danes možnost nastopati in izdajati svoje zgoščenke. Ker sem začel igrati iz ljubezni, nisem niti za trenutek razmišljal o denarju. Samo igrati sem želel.«

LJUBEZEN JE PRENEHALA OBSTAJATI KOT ENERGIJA – POSTALA JE SAMO STILSKI OKRAS.

Sledijo različni pristopi za ugotavljanje talenta, s ciljem čustvene izpolnjenosti, ko posameznika preplavi do tedaj neznana energija. V zaključni fazi opredeliva veščine, na katerih bo potrebno delati in vzpostaviva tehnične korake do končnega cilja, tj. udejanja talenta v realnem življenju.

Koliko ljudem ti je že uspelo pomagati najti talent in smisel v življenju? So bili tudi kakšni neuspešni primeri?

Nenad Vladić: Moram priznati, da sem bil sprva tudi sam v dvomih, kakšen bo odziv, kajti sistem in družbeni aparat vsiljuje paradigmo, da je talent samo tisto, kar se prodaja: ples, filmska igra, petje in igranje inštrumentov. Po drugi strani pa me je ravno to gnalo naprej, saj veliko ljudi pod tem vplivom zakoplje svoje talente in trpi celotno življenje.

Če snamemo medijska očala, se bo pred našimi očmi razkrilo nešteto drugih talentov. Lahko imate odlične vodstvene ali organizacijske sposobnosti, vedenje abstraktnega razmišljanja, poslušanja in razumevanja ljudi. Radi kuhate, se učite tuje jezike, šivate, likate? Imate žilico za idejnost in izumljanje? Čutite strast pri dolbenju lesa, pridelovanju medu ali oblikovanju embalaže? Vse našteto in še več so talenti, ki so popolnoma enakovredni družbeno normiranim talentom.

VSI TALENTI SO POPOLNOMA ENAKOVREDNI DRUŽBENO NORMIRANIM TALENTOM.

Recimo Katarina Venturini mi je o talentu zaupala tole: »Nekdo je nadarjen za pripovedovanje vicev ali zna začutiti, kdaj potrebuješ objem. Nadarjenost je lahko osebna vrlina. Uspeh je nekaj subjektivnega. Talenti, ki jih imamo, so različni. Mogoče nekdo s svojim nasmehom prikliče sonce v sobo, in že to je dovolj. To je lahko tvoj talent.«

Vsak talent nosi v sebi zametek spremembe, ki se pozitivno kaže v celotni posameznikovi osebnosti in na vseh področjih njegovega življenja. Torej ne glede na to, kako se nam zdi majhen in da ni v duhu časa, lahko že čez nekaj časa postane ogromen in zelo pomemben.

Na mojo veliko radost so uspeli številni. Recimo včeraj mi je pisala gospa, ki je iz percepcije vsakdanjega človeka zaprla izredno uspešen privatni posel in se odločila utreti pot svojemu talentu. Odpovedala se je materialnemu udobju in varnosti, si obrazložila svoje strahove in zbrala pogum, da bi zaživela sebe. Ali ni to čudovito? In vsak dan prejmem sporočilo s kakšno podobno vsebino. Življenje je čudež!

DELAVNICE

Organiziraš tudi delavnice, ki so namenjene tako posameznikom, ki iščejo svoj talent in pogum, kot tudi podjetjem, ki si želijo bolj motivirane in zadovoljne zaposlene. Kdo so najpogosteje udeleženci tvojih delavnic?

Nenad Vladić: Motivi posameznikov so različni. Srečujem ljudi, ki so se odločili za napačen poklic in svojega življenja ne želijo zapraviti med opravljanjem poklica, ki jih ne zadovoljuje. Prihajajo ljudje, ki ne vedo, kaj bi počeli s svojim življenjem, s svojimi čustvi. Ljudje, ki imajo cilje, toda ne vedo kje in kako se lotiti. Ljudje željni, da rešijo nekatere svoje probleme. Kontaktirajo me ljudje, ki kljub temu, da so dobro situirani, občutijo praznino in bolečino. Takšnih primerov je v zahodnjaškem svetu zelo veliko.

Motiv podjetij pa je z mehkimi posegi doseči boljše rezultate poslovanja, zato skupaj s podjetjem poskušamo delovati v dveh smereh. Na eni strani doseči večjo kreativnost, izboljšati učinkovitost, zmanjšati izostanek zaposlenih z dela in zmanjšati izgube, na drugi strani pa doseči večjo zadovoljstvo strank. Za to je potrebno v delovni proces aktivno vključiti zaposlene, prebuditi v vsakem posamezniku njegove najboljše potenciale, s čimer posledično začne premagovati ovire, razmišljati idejno, prevzemati pobudo in aktivno iskati načine za izboljšanje delovnega procesa.

nenad vladić_predavanje
Nenad med svojimi predavanji.

Zaposleni, ki se udeležujejo delavnic, ki jih organizirajo podjetja, so najbrž večinoma v to nekako “prisiljeni”. Kakšne so tvoje izkušnje predavanj v podjetjih? So zaposleni odprti za nova znanja ali pogosteje zgolj pogledujejo na uro?

Nenad Vladić: Ljudje v delovnem procesu se nič kaj ne razlikujejo od ljudi, ki se samoiniciativno odločijo, da pri meni poiščejo pomoč. Glede na sploščenost družbene ureditve v Sloveniji, kjer recimo lahko v isti kavarni srečate ljudi različnih poklicnih profilov (mehanika, umetnika, športnika in politika), se izzivi posameznika posledično ne razlikujejo. V današnjem času imamo torej vsi podobne izzive, seveda v odvisnosti od specifičnih okoliščin, preteklosti in dane osebnosti.

Vsi si želimo več radosti, ljubezni, svobode, ustvarjalnosti, sočutja, pristnosti, dobrote. In to ne samo v simboličnem smislu, ko so vse naštete rešilne besede pod kontrolo tržnega in medijskega aparata postale izlizane fraze. Ampak v tistem najvišjem univerzalnem smislu, ko se posameznik žrtvuje za svojo družino. Ko si želi premagati osebno stisko. Ko poskuša povzdigniti v tla uprto glavo in prepoznati svoje najboljše sposobnosti in veščine. Ko se ne zadovolji s serviranimi informacijami iz mašine, ampak išče in raziskuje, da bi našel sebe in svoj smisel. Ko si postavlja Kantova vprašanja: kdo sem, od kod sem in kam grem. In vsak človek se vsaj enkrat v svojem življenju najde pred naštetimi vprašanji.

Rad delam z zaposlenimi, ker na takšen način vzpostavim stik tudi s tistimi, ki jih na svojih predavanjih ne srečujem, za kar obstaja več razlogov. Eni so toliko vpeti v svoje vsakodnevne obveznosti, zato, kot sami pravijo, »nimajo časa«. Ta fraza je postala del vsakdanjega besednjaka in hkrati sporazumevalni vzorec današnje družbe, v kateri je naglica eden od količnikov vrednotenja posameznika. Bolj, ko ste zasedeni, več veljate v očeh drugih. Nihče nima več časa za nikogar, tudi zase ne.

V DANAŠNJI DRUŽBI JE NAGLICA EDEN OD KOLIČNIKOV VREDNOTENJA POSAMEZNIKA. BOLJ, KO STE ZASEDENI, VEČ VELJATE V OČEH DRUGIH.

Drugi se odloči poiskati dežurnega krivca, ki je po njegovem prepričanju odgovoren za brezizhodno stanje, v katerem se je znašel. V to mu ni treba vložiti preveč truda, saj grešnih kozlov ne manjka: ljubezni nesposobni starši, nerazumevajoča in omejena okolica, družbena kriza, skorumpirana država, teorije zarote ipd. Potrditev o svoji nezmotljivosti zlahka dobi tudi v okolici, kjer se množica oseb poslužuje identičnih izgovorov.

Tretji zaradi svojega napuha in samovšečnosti ne dopuščajo možnosti, da bi jim kdo kaj koristnega povedal, saj »oni že vedo, kaj je prav.« Vzrok vsemu pa sta vedno stiska in strah. Strah pred neuspehom. Strah pred osamljenostjo. Strah pred intimnostjo. Strah pred posmehom. Strah pred smrtjo. Strah pred življenjem. Strah pred svobodo. Strah pred spremembami.

In radosten sem, ko dobim priložnost, da jih soočim z njihovimi strahovi. Kajti strah ni nič drugega, kot priložnost za prepoznavanje naših slabosti in njihovo pretvarjanje v naše prednosti. To potrjuje tudi Marie Curie, edina ženska, ki je Nobelovo nagrado prejela kar dvakrat, ko pravi: »Ničesar v življenju se ni treba bati. Vse je treba samo razumeti.«

STRAH NI NIČ DRUGEGA, KOT PRILOŽNOST ZA PREPOZNAVANJE NAŠIH SLABOSTI IN NJIHOVO PRETVARJANJE V NAŠE PREDNOSTI.

Kako ocenjuješ zanimanje za področje motivacije in osebne rasti s strani posameznikov in podjetij?

Nenad Vladić: Živimo v času, kjer je na vsakem koraku prepoznati prekomerno zadovoljevanje materialnih in fizioloških potreb. O tem pričajo popolnoma oblegani nakupovalni centri, ko ljudje v avtomobilih stojijo v vrsti, da bi dobili svoje mesto v »prodajalni sanj«. V resnici gre večinoma za to, da ljudje z mrzličnim nakupovanjem predmetov, ki jih ne potrebujejo in prenajedanjem želijo potrditi svoj robotiziran obstoj. Želijo na najlažji, njim znani način, potešiti svojo duševno bolečino in žalost.

Da bi zapolnili svojo notranjo praznino, obiskujejo adrenalinske parke, nočne klube in razkošna letovišča. Skačejo z elastiko ali padalom, raftajo, deskajo, plezajo, se sončijo, dremajo in plavajo. Blodijo po nakupovalnih središčih in posedajo po terasah barov. Kot muhe brez glave letajo iz avanture v avanturo, da bi vsaj za nekaj trenutkov občutili notranjo izpolnjenost.

Toda kupljena doza adrenalina ne more nadomestiti občutka radosti, ki izhaja iz trajne in neprekinjene dogodivščine. To je enako nemogoče, kot če bi želeli z neprekinjenimi zaljubljanji v naključne mimoidoče doseči občutek trajne ljubezni. Vse rešitve zunaj vplivnega območja talenta so z vidika najpomembnejšega merila, to je občutka notranje izpolnjenosti, le tolažilne nagrade.

KUPLJENA DOZA ADRENALINA NE MORE NADOMESTITI OBČUTKA RADOSTI, KI IZHAJA IZ TRAJNE IN NEPREKINJENE DOGODIVŠČINE.

Kajti lastnega jaza ni mogoče pretentati. Njemu ni mogoče podtakniti potvorjenega občutka, saj v trenutku prepozna vse nenaravne vzgibe, ki niso del njegovega bitja. V resničnosti se to pokaže vsakič, ko občutek adrenalina po nekaj dneh usahne, temu pa obvezno sledi obdobje praznine in potrtosti.

Si imel morda priložnost predavati tako zaposlenim v vodstvu kot ostalim delavcem? Si opazil kakšno razliko v njihovi dojemljivosti, oziroma želji po spremembi in sodelovanju?

Nenad Vladić: Kot sem že poprej povedal, v današnjem času imamo vsi dokaj podobne izzive. Včasih pa se razlikuje pristop posameznika. Kajti obstaja možnost, da visoko izobraženi in na družbeni lestvici dobro kotiran posameznik postane zaradi svojega statusa aroganten ali nezainteresiran za kakršnokoli obliko ustvarjanja in sodelovanja, ki ne vključuje njegovega neposrednega nagrajevanja. V našem času obstajajo že robotizirani ljudje, ki bolj kot na čustva delujejo na žetone. Njihove osebnostne in družinske stiske so navkljub njihovi navidezni superiornosti zgodba zase.

Večina vodilnih pa poskuša vpiti čim več informacij, ker se zavedajo, da človek predstavlja glavni potencial podjetja. Stroji določene serije so identični z istimi karakteristikami, medtem ko so si ljudje med seboj popolnoma različni.

Na drugi strani pa zaposleni večinoma pridejo brez pričakovanj, saj so tovrstna motivacijska srečanja podjetja že organizirala. Hitro se situacija razživi in presenečeni so nad neposrednostjo in obdelavo človeka, kot celovitega bitja. Torej ne le kot zaposlenega, kajti vsak izmed nas v življenju hkrati opravlja različne vloge – je oče ali mati, partner, sestra ali brat, ustvarjalec ipd. Vsi smo torej hkrati posamezniki in del skupnosti. Zato je treba spoštovati ter priznati neponovljivost in neprecenljivost vsakemu človeku. To je najkrajša pot do izgradnje zdravih temeljev za izboljšanje kakršnegakoli procesa.

TREBA JE SPOŠTOVATI TER PRIZNATI NEPONOVLJIVOST IN NEPRECENLJIVOST VSAKEMU ČLOVEKU.

NENADOVA ZGODBA

Tudi sam si šel skozi popolnoma isto izkušnjo – od nezadovoljstva in iskanja samega sebe, do raziskovanja, izobraževanja in končno poguma, da prehodiš svojo pot do sreče. Svojo zgodbo si na čudovito izviren in zabaven, hkrati pa jasen način, upodobil v obliki slike. Lahko rečeš, da si danes tam, kjer želiš biti?

Nenad Vladić: Ljudje smo bitja, ki smo nenehno na popotovanju. Ne glede na to ali se tega zavedamo ali ne, imamo vsakodnevno priložnost za osebnostni napredek. Takrat, ko nekomu pomagamo, mu prisluhnemo, ga pozdravimo, podarimo nasmeh ali se zahvalimo. Naloga vsakega človeka je spoznavati svoj jaz ter se truditi z vsakim novim dnem in vsako nepredvidljivo preizkušnjo biti boljši. Boljši brat/sestra, soprog/-a, roditelj/-ica, sin/hčerka, sosed/-a, prijatelj/ ica ipd.

moja_zgodba
Nenadova zgodba (Vir: http://nenadvladic.com).

Smisel ustvarjanja je poskušati narediti svojo okolico in svet boljši, kot je bil takrat, ko smo ga prvič videli. V vsakem primeru gre torej za nepovraten proces, ki se vseskozi nadaljuje, saj je osnovna lastnost vsakega naravnega procesa gibanje. Nasprotno temu se neaktivnost zlahka zdi kot ohranjanje prejšnjih stanj. Gre za občutek, da niste ničesar dobili, vendar pa prav tako niste ničesar izgubili. To seveda ni res, saj vsaka statičnost pomeni nazadovanje. In če ne postajate boljši, boste postali slabši.

VSAKA STATIČNOST POMENI NAZADOVANJE. ČE NE POSTAJATE BOLJŠI, BOSTE POSTALI SLABŠI.

Jaz se vsakodnevno trudim ostati v trenutku brez prevelikega razmišljanja o velikih načrtih, ki jih seveda imam. Pomembnejše mi je občutiti trenutek, ki omogoča neusahljiv vir ustvarjalnosti, svobodo in stik z večnostjo. To pomeni, da se bo vsakdo, ki si želi s polnimi pljuči doživeti vsak trenutek svojega življenja, nesporno premikal proti načrtovanim ciljem. Tudi če mu okoliščine ne bodo pisane na kožo, si ne bo zatiskal oči, temveč se bo iz njih poskušal naučiti kar največ uporabnega.

Podoben nasvet sem tudi sam nekoč dobil v čakalnici zdravstvenega doma od starejšega, vidno bolnega, toda kljub temu dobro razpoloženega možakarja: »Odločitev, kako boste ravnali, je vaša. Na dežju se lahko ljubite, plešete, jokate in veselite, lahko pa se samo zmočite.« Z vztrajanjem v trenutku se poleg doseganja načrtovanih ciljev hkrati odpira tudi popolnoma novo obzorje nenačrtovanih ciljev, ki so kljub svoji nepredvidljivosti usklajeni z našim smislom in poslanstvom. In ker jih prej nismo poznali, so ti cilji za nas pravi mali zakladi. Dajejo nam nov polet, bogatijo nas z radostjo, vlivajo nam upanje in potrjujejo, da smo na pravi poti.

»ODLOČITEV, KAKO BOSTE RAVNALI, JE VAŠA. NA DEŽJU SE LAHKO LJUBITE, PLEŠETE, JOKATE IN VESELITE, LAHKO PA SE SAMO ZMOČITE.«

Po izobrazbi si univerzitetni diplomiran organizator. Kje si pridobil vsa znanja in veščine, ki jih predajaš in uporabljaš na svojih predavanjih?

Nenad Vladić: Moja specialnost znotraj pridobljenega študija sta organizacija delovnih procesov in motivacija zaposlenih za izobraževanje, čigar znanja in pridobljene veščine mi v veliki meri koristijo pri delu v večjih organizacijah. Obstaja torej fleksibilno ogrodje, znotraj katerega je moč izvajati najrazličnejše pristope, v odvisnosti od tega, kaj zaposleni potrebujejo.

Sicer pa moram priznati, da me ljudje to večkrat sprašujejo. Po mojem občutku bolj zaradi drugačnega pristopa od zahodne duhovne hemisfere, ki zna biti tudi okultistična. Vedno sem se trudil ohranjati svojo izvorno energijo in vzdrževati bistrino svojih čutil z namenom, da bi bil v vsakem trenutku sposoben videti stvarno sliko sveta, ki je najplodnejša podlaga za spoznavanje samega sebe, sprejemanje odločitev in načrtovanje prihodnjih dejavnosti. Nekaj konkretnih nasvetov. Ne ukvarjajte se z neumnostmi in nepomembnostmi. Izogibajte se neplodnim in nesmiselnim debatam, kajti te ne koristijo vašemu napredku. Z vsakim takim stikom samo trošite energijo, za obnovitev katere so potrebni ogromni napori in veliko časa. Z udeležbo v takih dejavnostih izgubljate svoj dragoceni čas, v katerem bi se lahko naučili kaj novega in napredovali k svojim ciljem. Izgubljate živce, ki si jih ne boste mogli nikoli več povrniti. Zato ne dovolite, da kdo stresa smeti v vaše dvorišče. Bodite odprti samo za pozitivne novice in tiste energije, ki vam koristijo. Namesto pritlehnih časopisov prebirajte literaturo, ki vam bo pomagala osebnostno in strokovno rasti.

NE DOVOLITE, DA KDO STRESA SMETI V VAŠE DVORIŠČE. BODITE ODPRTI SAMO ZA POZITIVNE NOVICE IN TISTE ENERGIJE, KI VAM KORISTIJO.

Pomembnost učenja iz literature potrjuje primer genialnega Leonarda da Vincija, ki se je pri 42. letih začel učiti latinščino, da bi lahko prebiral knjige. V povezavi s svojim talentom in področjem, na katerem bi se radi udejstvovali, berite ustrezno literaturo in širite svoja obzorja. Prebirajte avtobiografije in primerjajte izkušnje velikanov s svojimi. Poskušajte spoznati in prepoznati vse medsebojne razlike in podobnosti. Vztrajajte, ne glede na število strani, in prišli boste do presenetljivih odkritij. Spoznali boste novo stopnjo samorazumevanja, ki avtomatično pomeni dvig vaše zavesti in energije.

V družbenem življenju prisostvujte samo pri dejavnostih, ki bogatijo vašega duha in prispevajo k radosti. Pri tem nikoli ne zahtevajte od drugih, da bi bili tisto, kar niso. Prisluhnite, in če vam informacije koristijo, jih sprejmite, proučujte in oblikujte. Če pa za vas niso uporabne, se umaknite in usmerite svojo energijo v plodne dejavnosti. Edino tako boste ohranili vse nujne lastnosti za dosego končnega cilja: dobro voljo, neomajnost in upanje.

O TALENTU

Kateri talent pa je tisti, ki je bil ključen za tvoj uspeh in srečo?

Nenad Vladić: Vsak človek ima več kot en talent, a jih zaradi številnih omejitev, ki so v glavnem plod njegove miselnosti, ni sposoben prepoznati. V tem smislu sta bila moj glavni izziv uravnovešenje ega, ki mi poprej ni dovoljeval v pravi meri prisluhniti drugemu, in optimiziranje vitalne energije, ki sem jo trošil za napačne situacije in ljudi. V tišini sem spoznal, da so mi poprej že pripovedovali, da imam talent za pisanje in pripovedovanje.

Sem poslušal, toda nisem imel dovolj razuma, da bi slišal. Vse dokler nisem zbral dovolj poguma in ljubezni, da do potankosti spoznam samega sebe. Odprl se mi je povsem nov svet, ki je bil paradoksalno tu povsem blizu, a ga nisem znal uzreti. Posledično sem predhodno razočaranje in tarnanje nad sebičnostjo, zavistjo, negativno selekcijo, nepravičnostjo in pretiranim materializmom v družbi nadomestil z ustvarjanjem.

Začel sem pisati za časopise z visoko naklado in kasneje predavati. In z uporabo svojih prirojenih veščin, kot so občutek za sočloveka, motivacija, organizacija in vodenje, sem zaokrožil sistem, ki me osrečuje ter hkrati predstavlja jedro, da lahko pomagam drugim.

Imaš morda tudi sam kakšnega mentorja, ki te vzpodbuja in ti predaja svoja znanja?

Nenad Vladić: V proučevanju pomembnih osebnosti, ki so bolj ali manj vplivali na razvoj človeštva, sem ugotovil, da je vsakdo izmed njih imel mentorja. Za današnji »vsevedni« svet je to čudno, toda ali ni že starogrški mislec Sokrat rekel: »Vem, da nič ne vem.«?

Napuh je velika ovira do uspeha. Recimo mentor velikega Da Vincija je bil Leon Battista Alberti, vsestranski človek, po čigar načrtih so zgrajene številne cerkve in bazilike. Vzorniki ne delujejo vedno na istem področju. Nikola Tesla je recimo navdih in nadsmisel iskal v poeziji Jovana Zmaja in Goetheja. Na delo Dostojevskega pa je odločilno vplival mislec Nikolaj Fjodorov, ki paradoksalno ni napisal nobene knjige.

NAPUH JE VELIKA OVIRA DO USPEHA.

Sam sem otrok in učenec vseh njih ter mnogih drugih. Rad prisluhnem vsakemu človeku, ki ima kaj za povedati, ne glede na to, ali je trgovec, čevljar ali smetar. Vsakdo je edinstven.

OD TALENTA DO USPEHA

Poleg uspešnega coacha in predavatelja si tudi odličen pisec člankov, ki so bili objavljeni v nekaterih pomembnih revijah in časopisih (Primorske novice in Delo) ter spletnih portalih (RTV Slo). Svoje pisanje si pripeljal tako daleč, da si po navdihu desetih uspešnih Slovencev napisal knjigo Od talenta do uspeha. Kaj je sporočilo te knjige? Kako dolgo je nastajala?

Nenad Vladić: Vidim, da ste kar informirani 🙂 V pisanju člankov za časopise sem resnično nekaj časa užival, še bolj zaradi tega, ker sem imel popolnoma proste roke pri izbiri tematike. Toda po določenem času sem dobil občutek, da zaradi časopisnega formata in posledično omejenega števila znakov ostajam nedorečen. Zato sem se odločil najprej organizirati predavanja »Kako razmišljati kot genij«, kasneje pa sem povsem spontano, a spet čudežno prišel do epohalnega odkritja o pomenu talenta za slehernega posameznika in zamisli o knjigi »Od talenta do uspeha.«

Knjiga je nastala kot odziv na vseprisotno dezorientiranost in neodgovornost naše družbe, v kateri je po isti inerciji posameznik prepuščen samemu sebi. V takih okoliščinah ljudje prodajajo svojo svobodo v zameno, da ne bi bili osamljeni. Namesto višjih vrednot se odločajo za materialne dobrine in družbeni položaj. Namesto enakovrednih partnerjev iščejo skrbnike, ki se bodo odločali namesto njih. Dejavnost zamenjujejo s čakanjem. Pobudo prepuščajo drugim. Razočarani in prestrašeni pristajajo na odvisnost od države, partnerja in staršev. Prepričani so, da tako ne morejo storiti napake in ne morejo biti ničesar krivi. Pričakovana posledica take miselnosti je nezadovoljstvo, osamljenost, igranje žrtve, samopomilovanje, vdanost v usodo, kritiziranje, pesimizem, nestrpnost in apatičnost.

KNJIGA JE NASTALA KOT ODZIV NA VSEPRISOTNO DEZORIENTIRANOST IN NEODGOVORNOST NAŠE DRUŽBE, V KATERI JE PO ISTI INERCIJI POSAMEZNIK PREPUŠČEN SAMEMU SEBI.

Knjigo sem pisal tri leta s ciljem, da prebudim in pozdravim slehernega posameznika. Knjiga govori o tem, kako in zakaj je potrebno prevzeti odgovornost za lastno življenje, čigar centralni del ni predhodno opisana matrica, ampak naši talenti. Napisana je kot svojevrsten vodnik za aktivno in smiselno življenje, ki ga lahko bralec prebira in doživlja vedno znova.

nenad vladić_od talenta do uspeha
Nenad Vladić, Od talenta do uspeha.

Uspešneži, s katerimi si se pogovarjal in ki so te navdihnili so Ivo Boscarol, Dejan Zavec, Bernarda Marovt, Uroš Perić, Lara Bohinc, Alen Kobilica, Katarina Venturini, Peter Florjančič, Robert Lešnik in Alenka Kraigher. Imamo pa v Sloveniji seveda še veliko več uspešnih ljudi. Kaj je tako posebnega ravno na njihovih zgodbah, da so te tako impresionirale?

Nenad Vladić: Kdo bo med izbranih deset, nisem preveč razmišljal – slika se je ustvarila v trenutku sama po sebi, po nekem notranjem občutku, ki ga vsi imamo, a ga ne uporabljamo. Moj edini zavestni namen je bil vključiti uspešne ustvarjalce in pokriti vsa področja ustvarjanja, tj. znanost, podjetništvo, umetnost in šport.

Šele kasneje, ko sem začel razmišljati o tem in se pogovarjati z bralci, sem dobil racionalen odgovor. V prvi vrsti gre za uspešne ustvarjalce, čigar uspeh se ni zadržal v okvirjih Slovenije, ampak je verificiran v svetu. In največkrat so se najprej uveljavili v svetu, da bi šele kasneje za njih širša javnost izvedela pri nas.

Poleg tega pa gre za ljudi, ki imajo obilico izkušenj in kot takšni lahko predstavljajo mentorje v pravem pomenu te besede. To so torej ljudje, ki poleg znanja in izkušenj posedujejo tudi številne plemenite osebnostne lastnosti. Pri njih ni preračunljivosti, le radostna dobrota, iskrenost in umirjenost.

ZAKLJUČEK

Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?

Nenad Vladić: Moj motiv je vsak človek. Rad ga imam in mu v vsakem trenutku želim pomagati. Ni lepšega darila od tega, ko nekomu pomagaš, da uresniči tisto, za kar sploh ni vedel, da nosi v sebi.

Pogled na moja otroka v meni prebudi upanje za slehernega človeka, ki se je, kot pravi moj sedaj že prijatelj, Uroš Perić: »Rodil dober, potem pa zaradi življenjskih okoliščin postal drugačen.« Želim si, da bi čim več ljudi prepoznalo ljubezen v sebi, zase in za druge. Od tod naprej so potem vsa vrata do radosti in blagostanja na stežaj odprta.

nenad vladić_na klopci
Nenad pravi, da so njegov motiv ljudje.

Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Nenad Vladić: Človek že od začetka svojega obstoja razmišlja o prihodnosti. V daljni preteklosti veliko bolj, kot o upanju, danes pa ljudje bežijo v preteklost, da bi ubežali sedanjosti. Načrtov imam veliko in če mi bo dovoljeno, bom nekatere izmed njih tudi uresničil.

O prihodnosti nerad govorim in tudi ne razmišljam. Poskušam živeti v trenutku in se razveseliti sončnemu žarku, pozibavanju veje ali otroškemu nasmehu. Narediti vsak dan nekaj dobrega za sočloveka, pridržati vrata, pomagati nesti vrečko, podariti nekomu nasmeh. Pozabljamo, da je včasih potrebno zelo malo, da bi nekomu polepšali dan ali celo rešili življenje. Bodimo ljudje.

POZABLJAMO, DA JE VČASIH POTREBNO ZELO MALO, DA BI NEKOMU POLEPŠALI DAN ALI CELO REŠILI ŽIVLJENJE.

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoj talent in poslanstvo ter in mu slediti?

Nenad Vladić: Vsakemu bi priporočil svojo knjigo Od talenta do uspeha, ker tako celovita knjiga na temo talenta v svetu še ni napisana. To lahko z gotovostjo trdim vsaj za zahodno hemisfero, saj sem pregledal vse tovrstne knjige v angleškem govornem področju. In se odločil, da postavim popolnoma nov mejnik razumevanja talenta – od njegove prepoznave in oživitve, vloge čutil in samospoštovanja, osvajanja sposobnosti in veščin, načrtovanja in sledenja ciljem in pomembnosti mentorjev.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Nenad Vladić: Na družbenem omrežju boste našli številne zares lepe motivacijske citate, katerih učinkovitost pa je odvisna od tega, kolikšna je naša želja za njihovo razumevanje in kreiranje življenja skladno z njihovim sporočilom. Včasih se zazdi, da so le stilski okras, v resnici pa so njihovi avtorji vložili ogromen napor, da bi strnili svoje vihrajoče misli in v kratkem povedali veliko.

Moj citat, ki je vseobsegajoč in me nikoli ne zapušča, se glasi: »Življenje je čudež.« Kajti čudenje je izvor prevrednotenja lastnega znanja in vedenja o svetu, ki samo po sebi vodi do napredka. Sočasno je najboljši zaveznik radovednosti, s katero skupaj v tandemu vodita do nepredstavljivih mejnikov spoznanja, učenja in ustvarjanja.

MOJ CITAT, KI JE VSEOBSEGAJOČ IN ME NIKOLI NE ZAPUŠČA, SE GLASI: »ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ.«

Kot v filmu Čudež v Milanu (izv. Miracolo a Milano), ki ga je ustvaril veliki italijanski cineast, Vittorio De Sica, enako tudi v življenju čudež rešuje, zdravi, oživlja, izginja, lebdi in leti. Čudež zanika razumsko dogovorjeno resničnost, s čimer odpira prostor za popolno preobrazbo našega življenja. Naenkrat vse nemogoče postaja mogoče.

Vdihnite življenje svojemu talentu in poskusite uresničiti nalogo, zaradi katere ste bili rojeni v ta svet. Namesto nakupa poceni faustovskih trikov na trgu, ki so vnaprej znani in vsem dostopni, se odločite, da boste ustvarjali svoje čudeže, ki so nepredvidljivi, koristni in navdihujoči. Dovolite si pogledati svet z drugačnimi očmi in spoznali boste drugačnega sebe. Zgodil se bo čudež.

 

Intervju je bil objavljen na portalu motiviran.si

0.komentarjev

    Komentiraj

    Prijavite se na moje novice!